Na stari fotografiji nekdanjega trga Pozzo del Mare na prehodu med Velikim trgom in Kavano lahko vidimo živahno atmosfero vsakdanjega mestnega življenja. Mimoidoče, ki hitijo po opravkih, skupino moških, ki sproščeno klepetajo sredi trga, elegantni gospe, ki se počasi sprehajata, kolesarja, ki prečka trg, ter kuliso izložb trgovin in barov. Tudi danes je to eden najbolj živahnih predelov mesta, kjer pa mimoidoči predvsem čakajo na prehodu za pešce. Avtomobili, ki tukaj vstopajo v srednjeveški del mesta, imajo pač prednost.
Avtomobili so obetali lažje premikanje po mestu, in mesta so se jim dolga desetletja trudila prilagoditi. Pravzaprav se jim še vedno. A obenem so vedno bolj očitne tudi težave, ki jih povzročajo. Poskusimo povzeti nekaj najbolj očitnih. Predvsem avtomobili zasedejo bistveno preveč prostora, ne glede na to, ali se premikajo ali stojijo. En parkiran avto zasede toliko površine kot majhna soba. Ko seštejemo vse, ki so registrirani v Trstu, dobimo površino parkirišč, ki je skoraj trikrat večja od celotnega Starega pristanišča. Ob tem tudi večino javnega prostora v mestu zasedejo ceste. Samo pomislimo, čemu vse bi lahko namenili ves ta prostor, če bi bilo avtomobilov manj – koliko parkov, drevoredov, trgov in igrišč, ki jih mesto še kako potrebuje!
Potem je tu onesnaženje. Prometni izpusti so eden glavnih virov toplogrednih plinov in onesnaženja zraka, asfalt in pločevina pa ustvarjata toplotne otoke, zaradi katerih so središča mest poleti do nekaj stopinj toplejša od okolice. Zdravstveni razlogi so bolj prikriti, a nič manj resni – onesnažen zrak povzroča bolezni dihal, pomanjkanje gibanja povečuje tveganje za srčno-žilne težave, hrup pa vpliva tudi na duševno zdravje.
Ne smemo pozabiti niti ekonomskih in družbenih učinkov. Prostor je še posebej v mestih dragocen in ceste so drage za gradnjo in za vzdrževanje. Mesta, ki so bolj odvisna od avtomobilov, porabijo večji delež proračuna za promet, enako pa velja tudi za gospodinjstva. Še bolj pomembni so posredni ekonomski učinki. Povečane razdalje med dejavnostmi zaradi cest in parkirišč zmanjšajo privlačnost vseh drugih oblik premikanja, s tem pa se še poveča potreba po več cestah in parkiriščih. Po drugi strani se v mestih, kjer se avtomobilski promet zmanjša in umiri, povečata občutek varnosti in kakovost bivanja, s tem pa tudi vrednost nepremičnin. Območja, kjer je prijetno hoditi peš, prinašajo več življenja v lokalne trgovine in kavarne. Ulice postanejo javni prostor, omogočajo druženje in javno življenje.
Italija je država s prepričljivo največ registriranimi avtomobili glede na število prebivalcev v Evropi, državno povprečje je blizu 70 avtomobilov na sto prebivalcev. Med deset regijami z največjo stopnjo motorizacije v Evropi je kar šest italijanskih. Trstu v tem kontekstu niti ne gre tako slabo. Po podatkih organizacije Legambiente je v mestu približno 55 avtomobilov na sto prebivalcev, kar pomeni skupaj več kot 110 tisoč vozil. Kljub kratkim razdaljam in učinkovitemu javnemu prevozu pa se kar 44 odstotkov vseh poti po mestu opravi z avtomobilom.
Trst je torej boljši, kot bi kdo pričakoval, a slabši kot bi lahko bil. V avstrijskem Gradcu, mestu primerljive velikosti, je le 46 avtomobilov na sto prebivalcev, avtomobil pa se tam uporabi le pri približno tretjini vseh poti. Ljubljana je s sistematično prenovo javnega prostora v mestnem središču pokazala, da lahko mesto zaživi brez avtomobilov, z urejanjem kolesarskih stez pa je povečala privlačnost kolesarjenja. V Zagrebu je skoraj 40 odstotkov poti opravljenih z javnim prometom, Dunaj pa sistematično zmanjšuje prostor za avtomobilski promet v korist javnega prevoza in kolesarjev.
Trst, ki je s svojo gosto urbanistično strukturo, omejenim prostorom in razgibanim reliefom skoraj učbeniški primer »mesta kratkih poti«, se kljub temu še vedno vede, kot da se mora prilagajati avtomobilom. Če bi mesto, namesto da išče prostor za nova parkirišča, vlagalo v širše pločnike, z drevoredi ozelenjene ulice, privlačne javne prostore in zmogljiv javni prevoz, bi za učinkovito mestno mobilnost naredilo več, obenem pa bi znižalo onesnaženost in izboljšalo zdravje prebivalcev. In za Trst to ni utopija, ampak realna možnost.