Prejšnji teden je občina Trst sporočila, da se je začelo sekanje večjega števila mestnih dreves, vsega skupaj kar 71. Občina sicer redno izvaja poseke dreves, ki jih oceni kot nevarna, a tokratni posek je eden najobsežnejših v zadnjih letih. Največ nevarnih dreves je bilo ali še bo odstranjenih na Miramarskem drevoredu, kar precej pa tudi na Drevoredu XX. septembra.
Mestno drevje ima ključno vlogo pri izboljševanju kakovosti urbanega okolja, saj prispeva k blaženju mestnega toplotnega otoka, čiščenju zraka in uravnavanju padavinskih voda. Drevesa krepijo odpornost mest na podnebne spremembe in ustvarjajo življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste. Poleg okoljskih učinkov ima mestno drevje pomembne družbene, gospodarske in zdravstvene koristi. Drevesa z izboljševanjem kakovosti zraka in zniževanjem temperatur zmanjšujejo pojavnost bolezni dihal, srčno-žilnih zapletov ter vročinskega stresa. Hkrati stik z zelenimi površinami dokazano znižuje raven stresa, tesnobe in depresije, izboljšuje koncentracijo ter splošno psihično počutje. Drevesa ustvarjajo prijetno in varno okolje za gibanje in druženje, s čimer spodbujajo telesno aktivnost in socialne stike, kar tudi dolgoročno prispeva k boljšemu javnemu zdravju.
Drevesa, posekana na Miramarskem drevoredu in Drevoredu XX. septembra bodo sčasoma najbrž nadomeščena z novimi. Drugače pa je na Katinari, kjer je bilo pred dobrim letom posekanih skoraj 400 velikih dreves v borovem gozdiču, ki jih ni mogoče zares nadomestiti. Uničenje borovega gozdiča zaradi gradnje nove otroške bolnice ter množice novih parkirišč je prav zaradi zdravstvenih koristi dreves popolnoma nerazumljivo, saj močno poslabšuje splošno počutje bolnikov in zdravstvenega osebja.
Mestna uprava se sicer rada pohvali, da velja Trst za zelo zeleno mesto. Po podatkih raziskave Urbani ekosistem, ki jo pripravljajo pri okoljevarstveni organizaciji Legambiente, se Trst po statističnih kazalcih med italijanskimi mesti uvršča zelo pri vrhu tako po številu dreves kot po količini zelenih površin na prebivalca. Mesto ima res precej parkov, ki so večinoma kar zgledno vzdrževani, vsa drevesa so skrbno prešteta. Vendar pa so vsi večji parki na robu mesta in povezujejo mesto z njegovim naravnim zaledjem, medtem ko v osrednjem delu mesta, v katerem živi večina prebivalcev, zelenih površin ni ravno v izobilju.
Prav to je tudi razlog, da se je pred nekaj leti v veliki raziskavi, objavljeni v ugledni zdravstveni reviji The Lancet, med več kot 1000 evropskimi mesti Trst znašel na samem vrhu lestvice mest z največjim številom prezgodnjih smrti zaradi pomanjkanja dostopa do zelenih površin. V raziskavi se je tik pod vrhom znašlo še nekaj sicer privlačnih mest, kot sta na primer Torino ali Kopenhagen. Glavni razlog za slabo oceno teh mest ni pomanjkanje parkov, ampak njihova slaba razporeditev, ki ne omogoča enakopravnega dostopa vsem prebivalcem.
Raziskava je za eno od izhodišč vzela priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, da mora imeti vsako stanovanje dostop do vsaj pol hektara velike zelene površine na razdalji največ 300 metrov. Nadgradnjo tega priporočila predstavlja pravilo 3-30-300, ki se je v zadnjih letih uveljavilo kot izjemno uporabno orodje pri urejanju javnega prostora v mestih. Pravilo govori o tem, da bi moral vsakdo iz svojega stanovanja videti vsaj tri drevesa, da bi morala imeti vsaka soseska vsaj 30-odstotno pokritost z drevesnimi krošnjami, ter da bi moral imeti vsak prebivalec mesta zeleni javni prostor na razdalji največ 300 metrov od doma.
Mnoga evropska mesta so zadnja leta začela intenzivno ozelenjevati javni prostor. Barcelona na primer nekoč prometne ulice preureja v zelene koridorje, nekdanja križišča in parkirišča pa v majhne parke. Dunaj izkoristi vsako preureditev ulice za zasaditev novih dreves, prebivalce pa spodbuja, da tudi sami urejajo majhne zelene oaze. Pariz si je zadal za cilj zasaditi 170.000 novih dreves do leta 2026 kot del širokega programa preoblikovanja urbanega prostora.
Čas je, da tudi Trst začne z ambicioznim preurejanjem javnega prostora in si pri tem pomaga s pravilom 3-30-300. S tem bomo prihranili marsikakšno prezgodnjo smrt ter tudi bolje pripravili mesto na podnebne spremembe.