Žičnica je projekt, okoli katerega so se v zadnjih letih zgostile razprave o razvoju Trsta, in ki je z odločitvijo deželnega upravnega sodišča septembra doživel novo poglavje. Meščani in zunanji opazovalci ga lahko že štiri leta spremljamo kot telenovelo, polno zapletov in presenetljivih preobratov. Projekt razdvaja meščane, a tudi poglablja razkol med občinsko upravo in meščani, odvrača pozornost od drugih pomembnih vprašanj razvoja mesta in jemlje energijo tako upravi kot civilni družbi.
Kaj je sploh namen tega kontroverznega projekta? Bil naj bi odgovor na težaven cestni dostop do mesta s severne strani, od koder v jutranji konici danes vstopa v mesto blizu 2000 vozil. Projekt želi olajšati dostop tako, da ponudi parkiranje na Kraškem robu pri Opčinah in omogoči hiter dostop do mestnega središča z žičnico.
Žičnice poznamo predvsem iz smučarskih središč, na pa iz mestnega prometa, pa vendar rešitev ni tako neobičajna, kot se sliši na prvi pogled. V Evropi urbanih žičnic ni veliko, ena najdaljših je Téléo v Toulousu v Franciji, so pa precej bolj razširjene v Latinski Ameriki, kjer je najbolj znan sistem Metrocable v Medellínu v Kolumbiji. Gre za sistem šestih linij z 20 postajami, ki na leto prepelje prek 22 milijonov potnikov, in ki uspešno dopolnjuje mestno železnico. Bistvo vseh znanih in uspešnih primerov mestnih žičnic je, da so tesno vpeti v sisteme mestnega prometa. Prestopi na avtobuse ali vlake so hitri in preprosti, kot pri podzemski železnici, kar potniku omogoči, da lahko celotno pot opravi z javnim prometom.
V Trstu pa ne kaže na to. Nobena od predvidenih mestnih postaj žičnice zaenkrat ne omogoča preprostega prestopa ne na mestne avtobuse, ne na vlak. Za potnika, ki bi prišel z avtom do Opčin, in ne bi imel cilja v neposredni bližini postaj pri Bovedu, v Starem pristanišču ali za gledališčem Miela, žičnica tako ne bi bila zelo privlačna možnost. Zato ne preseneča očitek, da je projekt namenjen predvsem turizmu, kar je nenazadnje tudi eden od uradnih ciljev projekta.
In kako se je projekt pojavil v središču pozornosti? Tehnična študija za žičnico se prvič omenja v enem od evropskih projektov v letu 2019, spomladi 2021 pa se projekt že pojavi v dveh občinskih dokumentih in v državnem Načrtu za okrevanje in odpornost (PNRR), kamor je bil vključen na predlog občine. A nobeden od teh dokumentov po vključitvi projekta ni omogočal javne razprave. Žičnica je bila tako sploh prvič predstavljena javnosti decembra 2021, ostalo pa je zgodovina: odločen odziv civilne družbe, množične demonstracije, sodni spori.
Projekt je torej postal del uradnih občinskih in državnih dokumentov preden je bil sploh javno predstavljen, kaj šele, da bi o njem potekala temeljita razprava v širši javnosti. To je groba napaka, ki je sprožila konflikt. Pravočasno in iskreno komuniciranje ter razumen dialog, ki pravočasno vključi vse, ki se jih projekt dotika, sta v resnici najhitrejši način, da se doseže okviren družbeni konsenz. Lahko vzame nekaj časa, a omogoči, da vsi vpleteni sprejmemo odgovornost za odločitve in se tako premaknemo naprej. Vodstvu občine se je očitno zdela žičnica odlična ideja z vidika prometa, a projekt ima tako očitne vplive na druge družbene in naravne sisteme, da je bilo hitenje s projektom ne le nespametno, pač pa kar recept za polom.
Občina v sedanji situaciji nima veliko manevrskega prostora. Prostora za kompromis v trenutnih razmerah praktično ni. Če se odloči, da za vsako ceno izsili izvedbo projekta, se bo konflikt le še poglobil, pravne in politične bitke pa se bodo vlekle še leta. Edini način, s katerim bi projekt še lahko pridobil legitimnost, bi bil referendum. A gre za veliko politično tveganje, saj nekatere ankete kažejo, da mu nasprotuje skoraj tri četrtine prebivalcev.
Lahko le upamo, da so se odgovorni naučili lekcijo o vodenju pomembnih razvojnih projektov. Ne gre brez širokih koalicij in ne sme se mimo javnosti. Težava je, da tehnokrati tega ne verjamejo, politikom pa včasih konflikti celo ustrezajo, saj lahko okoli njih utrjujejo svojo volilno bazo. Je pa še ena druga možnost, kot bi rekel Pero Lovšin. Morda je čas, da razpravo o razvoju Trsta v svoje roke vzame civilna družba.